Silvan Omerzu: Tako z ilustracijami kot lutkovnimi predstavami pomagam vstopiti v svet likovne umetnosti in umetnosti nasploh

Silvan Omerzu je ilustrator mnogih slikanic in knjig za otroke in odrasle, oblikovalec lutk in avtor lutkovnih predstav. Po študiju na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani je začel delati v Lutkovnem gledališču. Študijsko  izpopolnjevanje iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk je opravil v Pragi. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je soustanovil neodvisno gledališče Konj v Ljubljani, bil pa je tudi stalni sodelavec osrednjega lutkovnega gledališča Minor v Pragi. Kot režiser in likovnik sodeluje z različnimi gledališči v Sloveniji in tujini. Leta 2006 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Že 35 let je tudi ilustrator pri založbi Mladinska knjiga. Njegove ilustracije zelo dobro poznajo najmlajši bralci, saj se redno pojavljajo v reviji Cicido. Pravi, da svoje ilustracije prilagodi otrokom. V besedilu poišče bistvo in ga nariše na čim bolj enostaven in otrokom razumljiv način. Zadnje njegovo delo je ilustriranje didaktične slikanice avtorice Slavice Remškar Je uganka – težka ni.

Koliko časa že sodelujete z Mladinsko knjigo Založbo in na kakšen način?

Z Mladinsko knjigo sodelujem že približno 35 let. Vsak mesec narišem kakšno ilustracijo, v zadnjem času večinoma za Cicido, dve leti pa sem risal tudi za Pil, ki je namenjen malo večjim otrokom. Vsake toliko pa ilustriram tudi slikanico.

Zakaj ste se odločili za sodelovanje z založbo Mladinska knjiga?

Rad rišem za otroke, spodbudili pa so me tudi uredniki, s katerimi res dobro sodelujem že vsa leta.

Kaj vam je pri vašem delu najpomembnejše? V čem najbolj uživate?

Najpomembnejše mi je, da v besedilu poiščem bistveno in potem to narišem na čim bolj enostaven in otrokom razumljiv način. Najbolj uživam, če sem z narisanim zadovoljen, kar seveda ni vedno.

Kakšno se vam zdi vaše delo – delo ilustratorja in lutkarja?

Delo ilustratorja je intimno delo za mizo, ko se sam srečaš s pisano besedo, ki jo je treba prenesti v likovni jezik. Delo z lutkami je sprva delo z literaturo, potem z materiali v ateljeju, nato pa z lutkami, igralci in animatorji na odru. Po premieri v gledališču se spet rad vrnem v intimo ilustracij.

Kako pomembne so po vašem mnenju ilustracije v otroških knjigah in slikanicah?

Predvsem mi je pomembno, da se moje delo dotakne čim več otrok in da jim tako z ilustracijami kot lutkovnimi predstavami pomagam vstopiti v svet likovne in umetnosti nasploh.

Kaj je (so) vaš(-i) trenutni projekt(-i) – v kaj vlagate svoj čas?

Moji trenutni projekti so kot že vrsto let priprave materialov za lutkovne predstave, razstave in sprotno ilustriranje za periodiko Mladinske knjige.

Kaj pa prosti čas? Čemu se najraje posvečate?

Na deželi imamo nekaj zemlje, zato imam dosti dela z vrtom, sadovnjakom in okolico. Včasih je vsega preveč, vendar me to delo najbolj sprošča.

Kaj bi sporočili otrokom današnjega časa?

Mislim, da je v današnjem času treba otroke spodbujati k branju. V zgodnjem obdobju s starši pregledujejo slikanice, ti jih vodijo v lutkovno gledališče, pozneje pa popustijo in so otroci prepuščeni mobilnim in drugim elektronskim napravam.